Hipnoza je napačna beseda.
Na kaj pomislite, ko slišite besedo hipnoza?
Na neko posebno globoko spanje, v katerem se ničesar ne zavedate?
Za to napačno predstavo je verjetno najbolj zaslužen prav britanski kirurg James Braid, ki je izraz hipnoza populariziral. Beseda hipnoza sicer izvira iz grške besede `hypnos`, kar pomeni spanje.
Hipnoza pa vsekakor ni spanje. Hipnoza je človeški fenomen in je stara toliko kot človek. Čutila so v hipnotičnem stanju še bolj osredotočena. Če bi nekdo sugeriral nekaj proti vaši volji, bi vas kar "vrglo" iz hipnoze. Nevroznanstvene raziskave so pokazale, da se hipnotizirani klienti zavedajo, kaj govorijo in počnejo, razen če sprejmejo sugestijo, da naj zaspijo.
Danes torej zelo zagotovo vemo, da je hipnoza zelo daleč od spanja. Pravzaprav se je tega zavedal že Braid, ki se je do konca življenja trudil, da bi namesto besede hipnoza začeli uporabljati izraz monoideizem (stanje dolgotrajne zatopljenosti v eno samo idejo). Prav poudarjena osredotočenost na eno stvar (na eno idejo, eno zaznavo ali eno predstavo) je pomembna zmožnost, ki nam omogoča, da vstopimo v stanje hipnoze.
Hipnoza je predvsem stanje, v katerem se poveča odzivnost na ideje vseh vrst.
Milton H. Erickson
Beseda hipnoza in povezani miti so spodbudili razvoj številnih pristopov in tehnik, ki se namenoma izogibajo sami besedi "hipnoza". Morda ste že slišali za Avtogeni trening, kreativno vizualizacijo, zdravilno moč domišljije, progresivno relaksacijo, hipnoanalizo, avtosugestijo, moč predstave, vodeno meditacijo, NLP in podobno. Vse te tehnike nedvomno izvirajo iz fenomena hipnoze, vendar njihovi ustvarjalci raje uporabljajo drugačna imena.
Pri hipnozi pa v resnici ne gre za to, kaj hipnotizer "naredi" klientu, temveč gre za stanje, ki ga klient s pomočjo terapevta (in nato tudi sam preko avtohipnoze) razvija znotraj sebe.
Izkušeni in strokovno usposobljeni terapevti ustvarjamo okoliščine, ki vam omogočajo lažji razvoj hipnoze in s tem odkrivanje rešitev za vaše težave.